Prijateljici je stretch folija postala zelo praktična

Prijateljica ki ima manjšo spletno trgovino z unikatnimi izdelki jaz za pošiljanje začela pri pakiranju uporabljati tudi stretch folijo, da se izdelki ne bi toliko med dostavo premikali, saj je ugotovila da je v začetku, ko še ni vedela da stretch folija sploh obstaja, imela kar nekaj reklamacij zaradi poškodovanih izdelkov, ravno med dostavo.

Tako se je zdela ta stretch folija res je idealna rešitev, pa vendar je ugotovila da jo porabi kar nekaj, kar pa pomeni da je tudi kar nekaj plastike. Je pa zato vseeno ugotovila in videla da je lahko tudi stretch folija iz recikliranih materialov, za kar je bila pri dobavi takšne ovijalne folije bolj pazljiva. Namreč vedela je da uporabljajo takšno ovijalno folijo že marsikje. Še posebej za stabilnost tovora da prepreči premikanje izdelkov med vožnjo, konec koncev pa je zasledila da s takšno folijo tudi pokrivajo raznorazne predmete predvsem zaradi zaščite pred prahom in vlago ter poškodbami. Najbolj pa je všeč dejstvo ravno to da je ta stretch folija izjemno raztegljiva kar pomeni da porabi tudi manj materiala posledično pa tudi nižja stroške. Tako uporablja ovijalno folijo tudi doma in ne samo na firmi. Namreč ovijalna folija se uporablja tudi v logističnih centrih za ovijanje palet ter v spletnih trgovinah za dodatno zaščito občutljivih izdelkov ravno tako kot so bili tudi njeni bolj krhkega značaja.

Pa vendar jo uporabljajo tudi v industriji in pa v gospodinjstvu, še posebej pa je prišla prav ko se je selila in ko se je lotila prenove v stanovanju. Tako je namreč to folijo namreč ovila predmete in pohištvo da bi preprečila razne praske in umazanijo od barve ali drugega prahu. Pa vendar se je na začetku kar lovila saj je te ovijalne folije na trgu kar nekaj z zelo različnimi debelinami in raztegljivostjo, da je na začetku kar nekaj teh folij zamenjala, dokler ni sedaj ostala pri eni in isti, ki ji najbolj odgovarja.…

Najela sem SUP in se odpravila v miren zaliv.

Priznam, dolgo časa sem samo opazovala druge, kako veselo stojijo na deskah in drsijo po vodi. Zdelo se mi je preveč zahtevno, saj sem prepričana, da moje ravnotežje ni najboljše. Potem pa sem lani na morju sklenila, da poskusim. Najela sem SUP in se odpravila v miren zaliv.

Prvi koraki so bili komični. Komaj sem se uspela povzpeti na desko, že sem pristala v vodi. Vsi na plaži so se smejali, jaz pa še bolj. A ravno ta sproščenost mi je dala pogum, da sem poskusila znova. Po nekaj poskusih sem že klečala na SUP-u, nato pa sem počasi vstala. Občutek, ko ti uspe stati, je nepozaben.

Najbolj me je presenetilo, kako pomirjujoče je veslanje. Ko sem se oddaljila od obale, sem zaslišala samo pljuskanje vode in veter. SUP mi je omogočil, da sem se počutila del narave, popolnoma odklopljena od vsakodnevnih skrbi. Tam, sredi morja, sem našla svoj trenutek tišine.

Kasneje sem izvedela, da SUP ni le zabava, ampak tudi učinkovit trening. Vsak gib krepi mišice trupa, nog in rok. Naslednji dan sem čutila prijetno utrujenost, kot po dobri vadbi v fitnesu. To me je navdušilo. Telovadiš, a hkrati uživaš.

Najboljša odločitev je bila nakup napihljive deske. Zložena zasede malo prostora, lahko jo spravim v avto in odpeljem kamor koli. Od takrat je SUP postal del mojih izletov – na jezero, reko ali spet na morje. Povsod mi daje isti občutek svobode.

Zdaj ga priporočam vsem prijateljem. Tudi tisti, ki so bili sprva skeptični kot jaz, so hitro postali navdušenci. Ni važno, koliko si star ali kako spreten si, z malo vaje lahko vsak uživa na SUP-u.

Če pomislim, kaj mi je prinesla ta izkušnja, je odgovor preprost: veselje, sprostitev in samozavest. SUP je zame postal simbol poletja in dokaz, da je včasih treba le zbrati pogum, stopiti na desko in poskusiti.…

Delovne rokavice in zlaganje drv

Pri nas vsi delamo skoraj vse. Nekako si med seboj pomagamo in tako moški delajo ženska opravila in ženske tudi lahka moška opravila. Tokrat smo dobili zimska drva, ki jih je bilo potrebno zložiti. Vse bi bilo ok, če jaz ne bi imela ravno na novo narejenih nohtov. Pa smo bili tam, ko za trenutek nisem vedela, kako in kaj naj postopam. Pa sem pomislila na dobre delovne rokavice in tako odločila, da se po službi zapeljem v trgovino in si jih kupim. Tako bom lahko sproščeno delala, nohti pa bodo ostali lepi in nepoškodovani.

Kako zaščititi nohte, ni bilo več vprašanje, odgovor je bil: delovne rokavice

Ja, najprej, ko pomislimo na delovne rokavice, nam pridejo na misel robustne težke rokavice, ki ustrezajo samo velikim dlanem. Ampak že dolgo ni več tako. Danes obstajajo številne delovne rokavice zasnovane posebej za ženske. Tako so ožje, bolj prilagodljive in izdelane iz materialov, ki omogočajo dober oprijem tudi pri mokrem ali mrzlem lesu. Saj se vsi zavedamo, da je oprijem pri zlaganju drv najpomembnejši. Kajti drugače se nam drva lahko izmuznejo, hkrati pa dosežemo to, da nam rokavica varuje nohte pred udarci in lomljenjem.

Ko sem bila v trgovini in vprašala za nasvet, katere delovne rokavice so dobre za ženske, me je prodajalec malo čudno pogledal. Povedal mi je, da imajo delovne rokavice po velikosti, niso pa ločene kot ženske in moške. Tako sem se morala znajti sama, kajti videla sem, da je bil malo presenečen. S tem nisem imela težav, kajti vse bolj pogosto vidim, da so nekateri prodajalci brez potrebnega znanja in se ne znajdejo tako kot bi se morali.

Pomerila sem kar nekaj rokavic in našla zase primerne delovne rokavice in tako sem imela eno težavo manj. Ko sem prišla domov, sem z veseljem šla zlagat drva in prav nič me niso skrbeli moji nohti.…

Nikoli si nisem mislil da mi bo naglavna svetilka prišla prav

Iskreno povedano, bi si nekaj let nazaj mislil, da so naglavne svetilke nekaj čisto neuporabnega. Preprosto nisem videl primera, kje bi mi lahko takšna svetilka prišla prav, saj imam pri sebi vedno telefon, s katerim si lahko posvetim, če pa rabim kakšno bolj konkretno svetlobo, pa imam razne ročne svetilke. A pred kratkim se je vse spremenilo, ko mi je prvič prišla prav naglavna svetilka.

To se je zgodilo, ko sva se s prijateljem odpravila na nočni pohod v hribe. Že po 10ih minutah hoje mi je šla moja ročna svetilka na živce. Vedno sem jo moral nositi in jo imeti usmerjeno na pravo mesto, tako da je razsvetlila ustrezen del poti. Prijatelj pa je med tem imel na glavi naglavno svetilko. Pri tem ni imel problema, saj mu je naglavna svetilka razsvetlila res tisti del poti, kamor je gledal. Zato sem si takoj rekel, oziroma se vprašal, da zakaj nimam tega tudi sam. Od takrat naprej res razumem razliko: z naglavnikom svetiš točno tja, kamor gledaš, snop pa lahko prilagodiš od širokega do točkastega.

No to je nato vodilo k temu, da sem si pred naslednjim pohodom tudi sam kupil takšno svetilko. Pohod je bil namreč precej zabaven in zanimiv, tako da sva se odločila, da se še kdaj vrneva. Ko sva naslednjič hodila po temi, pa je bila tudi na mojem čelu naglavna svetilka. Ta mi je res izboljšala kvaliteto mojega pohoda, saj sem imel vedno proste roke, ter pot pred sabo dobro razsvetljeno. Odlično se je izkazalo tudi to, da lahko nastavim naklon glave svetilke, preklapljam med načini (eco/power/boost) in uporabim rdečo luč, ko ne želim zaslepiti drugih ali ohraniti nočni vid.

Danes pa mi takšna svetilka pride prav v veliko drugih primerih in ne le pri pohodništvu. Ugotovil sem, da so naglavne svetilke super za praktično katerokoli opravilo, kjer si rabiš svetiti: med popravljanjem avta, iskanjem stvari v kleti brez luči, šotorjenjem, tekom, kolesarjenjem ali ob izpadu elektrike. Pri izbiri gledam na svetilnost (lm), doseg (m), avtonomijo (h), vrsto napajanja (polnilna Li‑ion baterija ali AA/AAA), zaščito pred vodo in prahom (npr. IPX4 ali IP68) ter udobje naglavnega traku. Zato lahko danes mirno rečem, da naglavne svetilke niti približno niso tako neuporabne, kot sem si to pred leti mislil. Več o različnih modelih in zmogljivostih (svetilnost, domet, avtonomija) si lahko ogledate tukaj: https://www.ledlenser.si/katalog/29/naglavne-svetilke.…

Začetna investicija toplotne črpalke lahko privede do nižjih stroškov ogrevanja

Zadnje čase so toplotne črpalke zelo pogosta izbira za ogrevanje, saj porabijo tudi od 3- do 4-krat manj energije kot klasični ogrevalni sistemi. Prav tako lahko z njimi ogrevamo sanitarno vodo, hkrati pa še vedno hladimo prostore.

Toplotna črpalka namreč izkorišča energijo iz okolice in jo pretvarja v toploto za dom. Ne gre za ustvarjanje toplote, temveč za premik toplote iz okolja v hišo. Toplotna črpalka zrak-voda črpa toploto iz zunanjega zraka, kar je primerno za večino hiš in stanovanj, montaža pa je hitra. Idealna je za hiše, ki imajo talno gretje ali radiatorje. Pa vendar toplotne črpalke niso primerne, če je objekt slabo izoliran, še posebej če ima zelo stare radiatorje z visokimi temperaturami – v takšnem primeru bo učinkovitost nižja. Obstajajo tudi toplotne črpalke voda-voda, ki nudijo najvišji izkoristek in delujejo stabilno v vseh letnih časih, a je slabost ta, da potrebujejo vrtine in ustrezno podtalnico. Medtem ko toplotne črpalke zemlja-voda črpajo toploto iz zemlje in so zaradi tega zelo stabilne in tihe. Odlične so za novogradnje, vendar je začetni strošek večji, saj potrebujejo dovolj prostora tudi za izkop, če gre za horizontalni kolektor.

Na koncu izberemo tiste toplotne črpalke, ki najbolj ustrezajo lokaciji hiše. Po navadi so obmorske in primorske regije ustrezne za toplotne črpalke zrak-voda, medtem ko Gorenjska in Koroška pogosto potrebujeta že močnejše toplotne črpalke zaradi nižjih temperatur. Pomembni so tudi dobra izolacija hiše in izbrana vrsta ogrevanja.

Ne smemo pozabiti na velikost in razporeditev prostorov. Toplotna črpalka je na dolgi rok zelo dobra investicija, saj ponuja nizke stroške in visoko udobje – deluje lahko samodejno po časovniku. Je okolju prijazna in prilagodljiva za različne tipe objektov.

Čeprav je začetna investicija višja, se zaradi nižje porabe energije pogosto povrne v nekaj letih, zlasti ob dobri izolaciji in ustrezno dimenzioniranem sistemu. Redno vzdrževanje, pravilna nastavitev ogrevalne krivulje ter izbira zanesljivega izvajalca so ključni za dolgoročno zanesljivo delovanje.…

Odpadla fasadna plošča nas je opomnila za prenovo fasade

Pretekli teden je naše meto zajelo močno neurje, ki je za seboj pustilo kar nekaj škode. Veter je podiral drevesa, dež je zalival ceste, a največje presenečenje je čakalo stanovalce našega bloka. Med najhujšim sunkom vetra se je iz zgornjega nadstropja odlomila velika fasadna plošča in z glasnim truščem padla na tla. Na srečo v tistem trenutku nihče ni hodil mimo, zato poškodovanih ni bilo, prav tako pa fasadna plošča ni zadela parkiranih avtomobilov. Lahko bi se končalo precej slabše, zato smo dogodek vsi razumeli kot pravo srečo v nesreči. Ko so na kraj dogodka prispeli gasilci in policija, so najprej zavarovali območje.

Pregledali so tudi preostale dele fasade in hitro ugotovili, da fasadna plošča ni odpadla zgolj zaradi neurja, temveč zaradi dotrajanosti materiala. Naša zgradba je bila namreč zgrajena pred več desetletji in večje obnove do sedaj ni bilo. Stanovalci smo bili ob tej ugotovitvi sprva šokirani, saj se nismo zavedali v kako slabem stanju je pravzaprav zunanjost našega doma. Dogodek je sprožil takojšnjo skupno reakcijo. Na prvem zboru stanovalcev smo se soglasno odločili, da je potrebna celovita sanacija fasade. Odpadla fasadna plošča nam je dala misliti. V samo nekaj dneh smo vstopili v stik s mojstri, ki so potrdili, da je nujno zamenjati poškodovane dele in celotno stavbo dodatno zaščititi pred vremenskimi vplivi. Poleg varnosti so poudarili tudi pomen energetske učinkovitosti, saj bi nova fasada bistveno zmanjšala porabo energije za ogrevanje in hlajenje stanovanj. Čeprav nas bo obnova stala kar zajeten kupček denarja, se vsi strinjamo, da gre za naložbo v prihodnost. Pomislili smo tudi na dejstvo, da bi lahko padajoča fasadna plošča ob nepravem času povzročila hudo nesrečo.

Prav ta misel nam je dala zagon, da smo se odločili ukrepati takoj in ne čakati, da se zgodi kaj najhujšega. Naš blok bo kmalu dobil novo podobo, stanovalci pa miren spanec z zavedanjem, da je njihov dom varen. Več o fasadnih ploščah lahko preberete na www.tvambienti.si.…

Vrtni traktor mi je še kako pomagal pri delu

Nisem ravno tip človeka, ki bi komaj čakal tisto soboto, da bo lahko urejal svoj vrt in opravil nekaj dela okoli hiše. To mi je bila veliko časa kar malo muka. Ne zato, ker ne bi imel rad svojega vrta, temveč zaradi pomanjkanja energije za fizično delo. Po celem tednu službe se mi namreč res ne da opravljati dela še doma. Včasih si preprosto želiš malo miru in tišine. 

No tako pa me je nekaj časa nazaj začelo vso delo na vrtu že počasi dohitevati. Res je bil že skrajni čas, da se lotim urejanja. Ko pa sem začel posvečati malo več pozornost temu, kaj vse bo potrebno narediti, me je kar malo zvilo. Vedel sem, da bo vse to na roke precej težko. Tedaj sem prvič pomislil na vrtni traktor. Priznam, da pred tem nisem imel skoraj nič pojma, kaj bi lahko vrtni traktor bil. To mi je namreč predlagal moj prijatelj, ki je imel doma prav tako precej velik vrt in je zato imel precej veliko dela. Tako mi je rekel, da če mi dela probleme ročno delo in je to zame velik napor, naj si pogledam kakšne ponudbe, saj mi bo prišel še kako prav. 

Vrtni traktor mi je še kako pomagal pri delu

Čisto na začetku, ko sem si ogledoval ponudbe, sem bil precej skeptičen. Cena, prostor za shranjevanje, kako okreten sploh bo in tako dalje. A ker sem prijatelju precej zaupal, sem nato res izvedel nakup. Že ko sem ga prvič zapeljal po dvorišču pa sem videl, da sem sprejel pravo odločitev in opravil dober nakup. 

Za večino dela, ki me je nato čakalo na vrtu, sem tako porabil skoraj tretjino časa, ki bi ga sicer, če bi vse to delal na roke. Prav tako ni bilo nobenih bolečin v hrbtu, imel sem celo nasmešek na obrazu. Zato mi sedaj vrtni traktor res dobro služi, ter si ne predstavljam dela, brez tega. …

Napisi na avtomobilih operi avto, včasih tudi zaležejo

En dan sem šla peš iz službe mimo parkirišča in sem gledala po parkiranih avtih, kako so bili natrpani eden zraven drugega. razmišljala sem, kam gre ta svet, koliko imamo že te pločevine.

Nato sem v vrsti parkiranih avtomobilov opazila en zelo umazan oziroma se mi je zdel bolj prašen avtomobil in na njem je pisalo operi avto, zraven pa je bil narisan žalosten obrazek. Kar nasmehnila sem se in pomislila, na koliko avtomobilov bi lahko napisala to besedilo, saj so bili v večini vsi malo zaprašeni. Spomnila sem se, kako je bilo včasih pri nas doma ob nedeljah. Mama je rekla očetu operi avto, on pa me je vedno poklical, če mu lahko pomagam. Mama je kuhala kosilo in imela odprto kuhinjsko okno. Midva z očetom pa sva prala avto. Imela sva polno pripomočkov zraven od gobic, šampona za avto, pa pršilo za lesk armaturne plošče. Oče je imel nekaj, s čimer je mazal gume. Imeli smo prižgano radio in ob nedeljah je bila drugačna glasba na radio kot med tednom.

Napisi na avtomobilih operi avto, včasih tudi zaležejo

Vrtele so se čestitke in pozdravi poslušalcem. Med razmišljanjem sem že skoraj prispela do doma. Še nekaj korakov sem naredila in videla, da je mož že doma iz službe. Avto je bil namreč parkiran pred garažo. Ogledala sem si ga in videla, da je naš avto ravno tako potreben pranja kot ostali, ki sem jih videla. Hudomušno sem se nasmejala in s prstom napisala na šipo operi avto in zraven tudi narisala žalostnega emojija. Ko sem prišla v stanovanje, je mož že pripravljal kosilo. Preoblekla sem se in mu pomagala pripraviti solato, ter znositi pribor in krožnike na teraso. Mož je nekaj gledal po cesti in opazil , da mu na avtu nekaj piše.

Nagnil se je čez balkon in prebral. Hitro je spregovoril, kako so danes nevljudni in kaj pišejo po avtih. Nisem se izdala, samo sem se smejala.…

Nosečnost po tednih mi je dala občutek napredka, ko sem se počutila negotovo.

Ko sem zanosila, sem si rekla, da si bom vzela stvari ‘na easy’. Brez pretiranega branja, brez analiziranja vsakega simptoma. A vse se je spremenilo, ko sem prvič odprla vodič za nosečnost po tednih. Kar naenkrat sem želela vedeti vse – kaj se razvija ta teden, kako velik je otrok, kaj čuti moje telo in zakaj.

Vsak teden je postal mali ritual. V nedeljo zjutraj sem si vzela deset minut, da preberem, kaj se dogaja. In čeprav sem si prej mislila, da bo to še en ‘to-do’, je postal to eden mojih najljubših trenutkov tedna. Zdelo se mi je, kot da se pogovarjam z otrokom. Zdaj imava 12 tednov, zdaj 17, zdaj 24. Čas je dobil obliko.

Nosečnost po tednih mi je dala občutek napredka, ko sem se počutila negotovo. Ko so se začeli dnevi z več utrujenosti, sem pogledala, kateri teden sem in si rekla – aha, to je čisto normalno. Nič ni narobe, samo del procesa je. In ta občutek, da razumem svoje telo, mi je dal moč in mir.

Nosečnost po tednih mi je dala občutek napredka, ko sem se počutila negotovo.

Tudi partner se je vključil. Skupaj sva spremljala razvoj, si pošiljala slike sadja, ki ponazarja velikost dojenčka, in včasih se smejala, kako neresnično je, da je zdaj velik kot bučka ali kokos. Ampak v teh malih norostih sva se še bolj povezala.

Nosečnost po tednih mi ni dala le informacij. Dala mi je občutek, da sem del čudovitega, logičnega in hkrati čisto svojega procesa. In čeprav bo otrok kmalu tukaj, vem, da bom te tedne, ta počasni ritem sprememb, še dolgo nosila v sebi.

Vsak teden me je učil potrpežljivosti, zaupanja in prisotnosti. V svetu, kjer se vse odvija hitro, je bila nosečnost po tednih moje sidro. Opomnik, da življenje raste počasi, tiho in čudežno, dan za dnem, teden za tednom.

Ko zdaj pogledam nazaj, razumem, da ni šlo le za spremljanje rasti otroka, ampak tudi rasti mene same.…

Kako sem se prvič zavedal kaj je rak

Kar nekaj časa mi je bila beseda rak samo nekaj, kar slišiš v novicah ali bereš v kakšnemu članku. Pri nas doma namreč na srečo ni nikoli noben imel postavljene diagnoze z kakšnim rakavim obolenjem. Zaradi tega pa mi je bila ta bolezen tuje, čeprav je zelo pogosta. Zato pa sem kar nekaj časa ostal v tisti naivni miselnosti, da je to nekaj meni oddaljenega. 

To pa se je spremenilo, ko sem nekaj časa nazaj obiskal eno izmed javnih predstavitev na temo preventive in zgodnje odkrivanje raka. Povabil pa me je znanec, ki je sodeloval z organizacijo, ki je organizirala to predstavitev. Tako pa sem si rekel, da se bom kar odpravil na to predstavitev, saj nimam ničesar za izgubiti. Prej kot to, bom dobil nekaj novega znanja in se začel zavedati, kaj rak sploh je, kako se ga odkrije in kakšni so postopki zdravljenja.

Kako sem se prvič zavedal kaj je rak

Na predstavitvi pa me je zelo ganilo, ko je en mož, srednjih let, razlagal o tem, kako je sam komaj premagal raka. Govoril je o tem, da so zdravniki že mislili, da mu ni več pomoči. Kljub temu pa je vztrajal, se boril proti bolezni in ostal dobrih misli. Nato pa se mu je stanje zdravja začelo kar naenkrat, en dan, izboljševati. 

Ta zgodba pa me je precej ganila, kajti sploh si ne moram predstavljati, kako je to, ko ti zdravniki rečejo, da imaš zelo majhno možnost, da preživiš. Po tej ganljivi zgodbi, pa je predstavitev šla bolj v smer odkrivanja bolezni. povedali so, zakaj je tako pomembno, da se bolezen odkrije kar se da hitro in kako poteka nadaljnje zdravljenje. 

Vse te informacije, ki sem jih dobil, pa so me precej presenetile. Hkrati pa se je v meni prebudilo neko novo zavedanje, zakaj je potrebno res paziti na slog svojega življenja in da rak ni kar neka bolezen, ki ni nevarna. …