Kar nekaj časa mi je bila beseda rak samo nekaj, kar slišiš v novicah ali bereš v kakšnemu članku. Pri nas doma namreč na srečo ni nikoli noben imel postavljene diagnoze z kakšnim rakavim obolenjem. Zaradi tega pa mi je bila ta bolezen tuje, čeprav je zelo pogosta. Zato pa sem kar nekaj časa ostal v tisti naivni miselnosti, da je to nekaj meni oddaljenega.
To pa se je spremenilo, ko sem nekaj časa nazaj obiskal eno izmed javnih predstavitev na temo preventive in zgodnje odkrivanje raka. Povabil pa me je znanec, ki je sodeloval z organizacijo, ki je organizirala to predstavitev. Tako pa sem si rekel, da se bom kar odpravil na to predstavitev, saj nimam ničesar za izgubiti. Prej kot to, bom dobil nekaj novega znanja in se začel zavedati, kaj rak sploh je, kako se ga odkrije in kakšni so postopki zdravljenja.
Na predstavitvi pa me je zelo ganilo, ko je en mož, srednjih let, razlagal o tem, kako je sam komaj premagal raka. Govoril je o tem, da so zdravniki že mislili, da mu ni več pomoči. Kljub temu pa je vztrajal, se boril proti bolezni in ostal dobrih misli. Nato pa se mu je stanje zdravja začelo kar naenkrat, en dan, izboljševati.
Ta zgodba pa me je precej ganila, kajti sploh si ne moram predstavljati, kako je to, ko ti zdravniki rečejo, da imaš zelo majhno možnost, da preživiš. Po tej ganljivi zgodbi, pa je predstavitev šla bolj v smer odkrivanja bolezni. povedali so, zakaj je tako pomembno, da se bolezen odkrije kar se da hitro in kako poteka nadaljnje zdravljenje.
Vse te informacije, ki sem jih dobil, pa so me precej presenetile. Hkrati pa se je v meni prebudilo neko novo zavedanje, zakaj je potrebno res paziti na slog svojega življenja in da rak ni kar neka bolezen, ki ni nevarna. …