Vsako leto točno vemo, da nas pred jesenskim počitkom, čaka še trgatev. Včasih so naše trgatve bile bolj veseli dogotek. Ko sem bila majhna, je to bil dan, ko smo povabili veliko ljudi in se zabavali. Večeri so bili predvsem glasbeni in plesni. Res smo se imeli lepo. Leta so tekla in lahko rečem, da se sedaj trgatve bistveno razlikujejo od teh, kakšne smo imeli včasih. Sedaj povabimo pol manj ljudi, veselja je manj in ko je trgatev končana se poje večerja in ljudje odidejo domov.
Seveda bi si želela, da so trgatve tako vesele, kot so bile včasih, vendar pri tem nimam besede, saj trgatev vodita starša. Tako kot pravita onadva, tako tudi je. Ker pa sta vsako leto starejša, jima glasna glasba in ples ne pašeta več, tako vse poteka bolj mirno. Danes je trgatev bolj obveza, včasih pa je bil to veseli dogodek. Ja, časi se spreminjajo in tako lahko rečem, da majhni vinogradi počasi izginjajo in tako gospodarji ne pridelujejo več vina, kot so ga včasih. Moj oče ima še vedno trgatev in domače vino, na kar sem zelo ponosna. In upam, da bo ta tradicija pri nas šla še naprej. Jaz bom naredila vse, da bomo imeli še leta in leta domače vino.
…