Za gibanje po vodi, naj bo to reka, jezero ali morje, človek že od nekdaj uporablja čoln ali pa njemu podobno prevozno sredstvo. Človeška domišljija ne pozna meja. Lažje kot peš okrog jezera je podreti drevo, ga potisniti v vodo in veslati na drugi konec. Z razvojem človeštva se je razvijal tudi čoln ali pa plovno prevozno sredstvo če hočete. Uporabljajo se za različne namene. Tako za transport ljudi in blaga, kot pripomoček lovljenja hrane iz vodnih globin. Osnovni namen vseh pa je enak, gibanje človeka po vodi. Za vsako regijo ali področje je narejen specifičen čoln. Tako recimo čoln za hitre deroče reke ni enak čolnu za jezera ali pa za morje. Tudi ladje, kakor imenujemo velike čolne, so narejene posebno, za kakšen namen in pa kje se uporabljajo. Za potovanje čez ocean je drugačna ladja kot pa za potovanje po reki. Z razvojem čolnov in ladij so se izoblikovala tudi pravila za plovbo. Kako mora bit ladja opremljena, kakšne luči mora imeti in kakšnih barv, kdo lahko vozi čoln kdo ladjo.
V bistvu pravila, da ne prihaja do zapletov in nesreč oziroma, da jih je čim manj. Enako kot pri vožnji z avtomobilom, se moramo tudi pri upravljanju čolna ali ladje držati točno določenih pravil. Edina razlika med vozniškim izpitom in izpitom za vodenje čolne ali ladje je, da pri opravljanju vozniška izpita sam tečaj temelji na praktičnem delu usposabljanja, kar osemdeset procentov, pri opravljanju tečaja za vodenje čolna ali ladje pa samo teoretičen del. Tukaj pogrešamo tudi praktično vožnjo s plovilom, kar bi zmanjšalo število kar nekaj nesreč na vodah.
Ni se težko naučiti vseh teh pravil izogibanja, pa kaj pomeni katera luč, pa smeri vetra, težko je potem ko se sedeš na stol za krmilom čolna. Kar naenkrat teorija ne pomaga več. Tukaj bi pa nastopila praksa ali pa vsaj majhen del nje, ki bi jo pridobili na tečaju. Edina praksa, ki jo učijo na tečajih za vodenje čolna so vozli, premalo za varno vožnjo. …